| |
Osebna duhovna pot
Kdo sem jaz, kaj je smisel življenja, čemu trpljenje, ipd, so vprašanja, ki so ga zanimala že od otroštva. Na poti iskanja teh odgovorov je študiral različne religije in filozofije, spoznaval različne duhovne nauke in učitelje, vendar ni nikjer našel zadovoljivih odgovorov, dokler ni naletel na Budovo učenje. To ga je takoj pritegnilo ter se je vedno bolj posvetil budističnemu prakticiranju in meditaciji. V kratkem je izkusil pomembna spoznanja o sebi, ki so ga še bolj pritegnila v nadaljnjo duhovno prakso. Na določeni točki življenja se je odločil za korenito spremembo, ko je želel postati budistični menih. Odpovedal se je posvetnemu družinskemu življenju in znanstveni karieri kot doktor znanosti, podaril vse svoje premoženje drugim ter odšel v samostan, kjer je postal budistični menih v Šri Lanki. V samoti in skromnih pogojih se je posvetil intenzivni meditaciji in izkusil globoka spoznanja, ki so ga za vedno zaznamovala in notranje spremenila. Po nekaj letih osame v azijskih gozdovih se je vrnil domov v vsakdanje življenje, in se tudi razmenišil.
Ta velika sprememba, ko se je vrnil nazaj, je predstavljala velik izziv, kako meditacijo, izkušnje in spoznanja v meditaciji vključiti v vsakdanje življenje, za reševanje vsakodnevnih težav in problemov. To je, kako ohranjati miren, jasen, razumevajoč in dobrohoten um v vsakem trenutku ne glede na zunanje okoliščine. To je takrat, ko se človek zaveda samega sebe in ve kdo v resnici je, ter iz tega vedenja in razumevanja tudi deluje v življenju. To je njegova vizija človeka za nove čase.
Asketsko življenje
Kljub strogosti je bilo Mandlju meniško življenje pisano na kožo. Tudi zavest, da je od drugih odvisno, ali bo lačen ali sit, ga ni motila. “Negovati moraš resnično spoštovanje do ljudi, ki ti darujejo hrano. Jedel sem lahko samo to, kar so mi dali, in to le dopoldan do 12. ure, običajno le enkrat na dan. Potem sem običajno pil le še čaj. Treba se je naučiti skromnosti in živeti s tem, kar imaš. Ter biti hvaležen za vse, kar dobiš: riž, kari, razne zelenjavne omake, čili, banane in drugo sadje. Asketsko življenje pač. Samostan, v katerem sem bil, je bil zelo meditativen, kar so ljudje spoštovali. Prav čakali so, da sem prišel v vas. Otroci, ki so me prvi zagledali, so tekli domov in obvestili starše. Dali so mi tudi milo in druge osnovne stvari za osebno higieno.”
Primorske novice
Budov nauk je pot
“Vse, kar delaš, je v bistvu meditacija,” pravi Mandelj, ki se spominja, kako je meditiral v samostanu – sede in v hoji. Deset metrov tja in deset metrov nazaj. Po kosilu je malo počival, potem pa ves popoldan v glavnem meditiral. “Ko najdeš pot, lahko rešuješ krize in probleme, ki se pojavijo. Budov nauk je pot, kako sam rešiš probleme. Na začetku je v samostanu lažje. Ko pa prideš na določen nivo, je meditacija vsakdanje življenje. Ni več razlik, če meditiraš, se umivaš, hraniš. Vse je isto. Meditacija ni, da kaj počneš, pač pa, da si prisoten, pozoren, da si tukaj in zdaj. Razvijaš pozitivno in opuščaš negativno. Namesto, da reagiraš jezno, si sočuten. Če si v stiku sam s sabo in neguješ pozitivne vrednote, lahko reagiraš drugače kot prej.”
Primorske novice
Življenje v samostanu
"Uf, v samostanu sem se počutil zelo dobro, zelo domače in na nek način tudi svoboden. Kljub vsem omejitvam in dejstvu, da sem bil odsoten od doma.
Bil sem menih v gozdni tradiciji, kjer je življenje podrejeno meditacijski praksi. Vstajanje ob pol štirih, kratko razgibavanje, jutranja meditacija, jutranji obhod s skledo po hrano, vrnitev, umivanje in pospravljanje, zajtrk, meditacija, obed pred poldnevom, malo počitka in nato ponovno meditacija izmenoma sede in med hojo, vmes krajši počitek in čaj, nato meditacija do večera in po deseti uri počitek. Sam način življenja je takšen, da omogoča dobre pogoje za prakso meditacije 24 ur na dan.
Na kratko: umik v samoto, poglobitev vase, zelo skromno asketsko življenje, popolnoma odvisno od darov drugih, disciplinirano in moralno čisto življenje. In da tako živiš, moraš najti svoj notranji mir in zadovoljstvo, to je biti notranje bogat, kljub zunanje skromnemu življenju. In morda je to največje spoznanje oziroma sporočilo zahodnemu človeku: pravo zadovoljstvo in mir imamo v sebi, ne ga iskat tam, kjer ga ni, to je zunaj sebe. Nekaj, kar večina že razumsko ve, oziroma misli, da ve, dejansko pa tega ne ve, ker tako ne živi. Torej ni dovolj misliti, da veš, ampak to narediti oziroma živeti! Ko to izkusimo, potem šele zares vemo."
KarmaPlus
Iskanje odgovorov v budizmu
"Seveda ni treba, da se vsi vsemu odpovedo in gredo na Šrilanko. Pomembna je le iskrena namera spremeniti se, če čutimo, da nekaj ni v redu, in vso energijo vložiti v to. Treba pa je vztrajati, v duhovnosti ni instant rešitev. Ko enkrat zares stopiš na to pot, potem nikoli več ne sestopiš z nje. Vse je v naši moči, le odločiti se je treba!"
Gorenjski glas
|
|
